{"id":283,"date":"2016-02-10T09:25:07","date_gmt":"2016-02-10T08:25:07","guid":{"rendered":"http:\/\/www.matvoz.com\/blog\/?p=283"},"modified":"2016-02-10T12:54:26","modified_gmt":"2016-02-10T11:54:26","slug":"ideja-za-kratek-tragicen-film","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.matvoz.com\/blog\/2016\/02\/ideja-za-kratek-tragicen-film\/","title":{"rendered":"Ideja za kratek tragi\u010den film"},"content":{"rendered":"<p><em>This post is in Slovenian language. This same post is also available in English here: <a href=\"https:\/\/www.matvoz.com\/blog\/2016\/02\/an-idea-for-a-short-tragic-movie\/\">An idea for a short tragic movie<\/a><\/em><\/p>\n<p>S to idejo sem hotel raziskati, kako te\u017eko je voditi zgodbo skozi samo en zorni kot in kako te\u017eko je vzbuditi\u00a0\u010dustva v branju tega teksta . Mi je uspelo?<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Ideja za kratek tragi\u010den film<\/p>\n<p><strong>1. del<\/strong><\/p>\n<p>1.1 &#8211; ulica spalnega dela mesta, bo\u010dno parkirani avtomobili, bloki<br \/>\nDekle v poznih dvajsetih, pes me\u0161an\u010dek na povodcu, hodita po plo\u010dniku in zavijeta \u010dez enosmerno cesto na drugo stran do parkiranega avtomobila, neka stara kripa. \u017de gre proti vratom avtomobila, da bi jih odklenilo, ko na vetrobranskem steklu zagleda belo kuverto, se malo zdrzne, jo vzame, odpre in iz nje vzame prepognjen list papirja. Ne vidimo vsebine, obraz se popa\u010di, privrejo solze na o\u010di, pes za\u010dne lajati, dekle se ozre v smeri iz katere je pri\u0161lo. Proti njej besno z ogromnimi koraki koraka mo\u0161ki (vidimo ga v hrbet s kapuco), iztegne roko v kateri ima pi\u0161tolo. Med potjo za\u010dne streljati proti dekletu, vidimo kri in dekle se zgrudi na tla.<br \/>\nTEMA, napis na ekranu: &#8220;Pravijo, da se tik preden umre\u0161, tvoje celotno \u017eivljenje odvije pred tvojimi o\u010dmi&#8221;.<\/p>\n<p><strong>2. del<\/strong><\/p>\n<p><em>Vsi prizori od sedaj naprej so \u010drnobeli, gledamo skozi o\u010di dekleta, v podlagi je glasba, ni nobenih drugih zvokov ali vokalov.<\/em><\/p>\n<p>2.1 &#8211; prvi koraki<br \/>\nOdpre o\u010di, z otro\u0161kimi ro\u010dicami se prime za mizico, s trudom vstane, pogleda na levo kjer sta mama in o\u010de, pogleda mizico, spusti najprej eno roko, potem \u0161e drugo, pogleda proti star\u0161ema in naredi en korak ter pade.<br \/>\nSe priplazi nazaj do mizice, spet s trudom vstane, pogleda star\u0161a in pristopiclja tista dva metra do maminega objema. Na mamini roki je slabo vidna modrica, mama vesela, o\u010de ponosen, dekle zapre o\u010di.<\/p>\n<p>2.2 &#8211; osnovna \u0161ola<br \/>\nOdpre o\u010di, gru\u010da so\u0161olcev se re\u017ei in ka\u017ee s prstom nanjo. dekle pogleda navzdol, se vidi njeno strgano krilo. S strani pristopi so\u0161olka, jo objame. Dekle zapre o\u010di.<\/p>\n<p>2.3 &#8211; doma &#8211; srednja \u0161ola<br \/>\nOdpre o\u010di, vidi pijanega o\u010deta, kako kri\u010di na mamo in jo klofuta in tepe. Mama se posku\u0161a braniti, ampak nima mo\u010di. Strahoma pogleduje proti dekletu. Dekle se sesede v kot sobe in opazuje. O\u010de se obrne proti dekletu, iz hla\u010d potegne pas in zakoraka proti njej. Med njiju sko\u010di cucek in za\u010dne lajati proti o\u010detu. Tik preden dekle zapre o\u010di, vidi o\u010deta kako zamahne z nogo proti psu.<\/p>\n<p>2.4 &#8211; avtobus, fakulteta<br \/>\nOdpre o\u010di, je na avtobusu, ta se ravnokar ustavi. Vstane, se pomakne proti izhodu, hodi po stopnicah ven iz avtobusa, zagleda na peronu mamo kako s son\u010dnimi o\u010dali zakriva modrico na o\u010desu. Ta se ji smehlja in razteguje roke za objem. Dekle leti v objem in zapre o\u010di.<\/p>\n<p>2.5. &#8211; zabava<br \/>\nOdpre o\u010di, ple\u0161e v disku, lu\u010di utripajo, gru\u010da enako starih ljudi, pristopi mladeni\u010d, bi plesal z dekletom. Dekle pogleda proti svoji prijateljici (to je tista, ki jo je branila v osnovni \u0161oli), ta se nasmehne in namigne naj le gre plesati. Za\u010dneta plesati, malo se sicer opoteka na trenutke, verjetno malo preve\u010d spil, ampak se vidi kako deluje kemija. Dekle zapre o\u010di.<\/p>\n<p>2.6 &#8211; romantika 1 &#8211; blejsko jezero<br \/>\nOdpre o\u010di, je sredi jezera na \u010dolnu s tem mladeni\u010dem. V roki dr\u017ei kozarec \u0161ampanjca, mladeni\u010d se ji smehlja in ji nazdravi. Dekle zapre o\u010di.<\/p>\n<p>2.7 &#8211; romantika 2 &#8211; grad, Tabernas, \u0160panija<br \/>\nOdpre o\u010di, pred seboj vidi prelep razgled na son\u010dni zahod, levo obzidje gradu, desno pa tega mladeni\u010da, ki jo lepo pogleda, poklekne in iz \u017eepa potegne \u0161katlico. Ko jo odpre, je v njej viden zaro\u010dni prstan. O\u010di se ji zasolzijo, prikima in zapre o\u010di.<\/p>\n<p><strong>3. del<\/strong><\/p>\n<p>3.1 &#8211; stanovanje<br \/>\nOdpre o\u010di, v roki ima pladenj s hrano, gre iz kuhinje v dnevno sobo, kjer njen zaro\u010denec sedi s prijatelji na kav\u010du, pijejo pivo in gledajo \u0161port na televiziji. Polo\u017ei pladenj s hrano na mizico, ki je med sede\u017eno in televizijo, zaro\u010denec se namrdne, ker mu je prepre\u010dila pogled na televizijo, ostali njegovi prijatelji i\u0161\u010dejo prosti pogled na televizijo mimo nje. Dekle zapre o\u010di.<\/p>\n<p>3.2 &#8211; stanovanje<br \/>\nOdpre o\u010di, v roki ima posodo s kavo, pred njo je jedilna miza, na kateri sta dve prazni skodelici, na drugi strani mize njen zaro\u010denec v spodnji majici. Ko ho\u010de naliti v njegovo skodelico, se ji malo zatresejo roke in polije nekaj kapljic kave mimo skodelice. Pri nalivanju se izpod rokava roke naka\u017ee ko\u0161\u010dek modrice. Ko pogleda proti zaro\u010dencu, jo ta nahruli. Dekle zapre o\u010di.<\/p>\n<p>3.3 &#8211; stanovanje<br \/>\nOdpre o\u010di, je v stanovanju, gleda proti vhodnim vratom, kako se odpirajo. Skoznje pride zaro\u010denec, izza njenega hrbta po\u010dasi iztegne svojo roko, v kateri je tester nose\u010dnosti. Zaro\u010denec ga presene\u010deno vzame v roko, pogleda in se razveseli in jo objame. Dekle zapre o\u010di.<\/p>\n<p>3.4 &#8211; stanovanje<br \/>\nOdpre o\u010di, hodi po stopnicah do vhodnih vrat v stanovanje, jih odpre. Znotraj se vidi, kako zaro\u010denec vstane izza mize, na mizi lep \u0161opek ro\u017e. Agresivno prime \u0161opek, ga vr\u017ee po tleh, stopi nanj in ji pod nos pomoli kartico s sr\u010dkom in ne\u010ditljivim podpisom. Dekle da roke narazen, ho\u010de razlo\u017eiti, jo ne poslu\u0161a, jo klofuti tako mo\u010dno, da se opote\u010de in pade na omarico v predprostoru. Skr\u010di se od bole\u010dine, prime za omarico z eno roko, pogleda navzdol, kjer se vidi velik trebuh, se\u017ee z drugo roko pod obleko in ko spet vidi roko, je krvava. Dekle zapre o\u010di.<\/p>\n<p>3.5 &#8211; bolni\u0161nica<br \/>\nOdpre o\u010di, le\u017ei na postelji, nad njo se premikajo lu\u010di, levo in desno bolni\u0161ni\u010dno osebje, ki se sporazumeva med seboj in jo skupaj potiskajo po hodniku. Pogleda proti trebuhu, je pokrit, vidijo se kapljice krvi, izza trebuha vidi zaro\u010denca, ki iz razdalje leti za njimi. Dekle zapre o\u010di.<\/p>\n<p>3.6 &#8211; bolni\u0161nica<br \/>\nOdpre o\u010di, je v porodni sobi, nad njo lu\u010di, zdravnik s krvavim skalpelom, pogleda proti trebuhu, ravno jemljejo dojen\u010dka ven. Dojen\u010dek negiben, dekle pogleda zdravnika, ta prisloni stetoskop na dojen\u010dka, trenutek prisluhne in pogleda babico, zapre o\u010di in odkima. Dekle zapre solzne o\u010di.<\/p>\n<p>3.7 &#8211; stanovanje<br \/>\nOdpre o\u010di, je v dnevni sobi, zaro\u010denec se joka, jo moleduje, ona odkimava, vr\u017ee v njega zaro\u010dni prstan, pograbi kov\u010dke in odvihra iz stanovanja. Dekle zapre o\u010di.<\/p>\n<p>3.8 &#8211; stanovanje star\u0161ev<br \/>\nOdpre o\u010di, se joka v objemu mame, mama se joka. O\u010de zaripel v obraz, pijan, besno grdo govori v prazno. Dekle zapre o\u010di.<\/p>\n<p>3.9 &#8211; policija<br \/>\nOdpre o\u010di, je v pisarni na policiji, policaj pi\u0161e zapisnik. Skozi okno pisarne vidi biv\u0161ega zaro\u010denca, kako ga v lisicah vodijo mimo pisarne. Dekle zapre o\u010di.<\/p>\n<p>3.10 &#8211; stanovanje star\u0161ev<br \/>\nOdpre o\u010di, je v svoji stari sobi, gleda fotoalbum svoje mladosti, se osredoto\u010di na sliko svoje dru\u017eine, kako ona kot otrok na kolenih objema cucka. Pogleda na vrata sobe, se odprejo in mama spusti naprej njeno prijateljico. Ta ima v naro\u010dju majhnega me\u0161an\u010dka in ji ga z nerodnim nasme\u0161kom pomoli. Dekle ga stisne k sebi, zapre o\u010di.<\/p>\n<p><strong>4. del<\/strong><\/p>\n<p>4.1 &#8211; slu\u017eba<br \/>\nOdpre o\u010di, pogleda na svoj telefon na mizi, 7 zgre\u0161enih klicev, ime klicatelja je &#8220;Morilec&#8221;, pogleda \u0161e sporo\u010dila, gre hitro skozi seznam sporo\u010dil od naslovnika &#8220;Morilec&#8221;, vidi, da je bilo vsaj 20 sporo\u010dil od danes, in \u0161e mnogo mnogo sporo\u010dil od preteklih dni. Dekle zapre o\u010di.<\/p>\n<p>4.2 &#8211; slu\u017eba<br \/>\nOdpre o\u010di, je v sejni sobi, predstavlja nek produkt zbranim sodelavcem (ovalna miza, vsi zrihtani, v kravatah, sejna soba cela v steklu). Pogleda proti steklenim vratom, ravno priletel Morilec do vrat. Preden bi jih lahko odprl, ga dohiti varnostnik, in mu prepre\u010di vstop. Morilec postane agresiven, neuspe\u0161no zamahne proti varnostniku, ta se spretno izmakne, ga vr\u017ee na tla in se upre nanj, vzame walkie-talkie in za\u010dne nekaj govoriti vanj. Dekle zapre o\u010di.<\/p>\n<p>4.3 &#8211; stanovanje star\u0161ev<br \/>\nOdpre o\u010di, je v svoji stari sobi na postelji \u010disto v kotu, sedi, kolena \u010disto pri bradi in ob njej cucek. Med glajenjem njegove dlake se cucek dvigne in za\u010dne lajati proti oknu. Dekle pogleda proti oknu, vidi kako Morilec gleda skozenj. Sko\u010di iz postelje in leti proti vratom. Dekle zapre o\u010di.<\/p>\n<p><strong>5. del<\/strong><\/p>\n<p>5.1 &#8211; ulica<br \/>\nOdpre o\u010di, hodi po ulici s psom na povodcu, pre\u010dka enosmerno cesto, se ustavi pri avtu, iz \u017eepa potegne klju\u010de. Preden odklene vrata, vidi, da je na vetrobranskem steklu kuverta. Malo se zdrzne, se\u017ee po njej in jo odpre. Iz nje vzame prepognjen list papirja in prebere slede\u010de besede: &#8220;\u010ce te jaz ne morem imeti, te nih\u010de ne bo imel!&#8221;. Se ji ulijejo solze, hitro pogleda proti psu, ki je za\u010del razdra\u017eeno lajati v eno smer. Pogleda v tisto smer in vidi Morilca, kako hitro koraka proti njej. Vidi njegov besno popa\u010deni izraz na obrazu in vidi, kako se mu njegova desna roka dviguje in kako dr\u017ei v njej pi\u0161tolo. Pi\u0161tola se za\u010dne bliskati, mo\u0161ki jo strelja in na poti do nje izprazne vanjo vsaj 10 metkov. Dekle se zgrudi na tla in preden zami\u017ei, vidi pred seboj psa in zadnjo sekundo \u0161e \u010devlje morilca (ki so isti \u010devlji, kot pa jih je imel na jezeru in ob gradu). Dekle poslednji\u010d zapre o\u010di.<\/p>\n<p><strong>KONEC<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u010ce vam je bil ta tekst v\u0161e\u010d, vam bo mogo\u010de tudi moja <a href=\"https:\/\/www.matvoz.com\/blog\/2014\/03\/how-to-promote-first-aid-seminars\/\">ideja za promocijo prve pomo\u010di<\/a>.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>This post is in Slovenian language. This same post is also available in English here: An idea for a short tragic movie S to idejo sem hotel raziskati, kako te\u017eko je voditi zgodbo skozi samo en zorni kot in kako te\u017eko je vzbuditi\u00a0\u010dustva v branju tega teksta . Mi je uspelo? &nbsp; Ideja za kratek [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-283","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.matvoz.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/283","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.matvoz.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.matvoz.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.matvoz.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.matvoz.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=283"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.matvoz.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/283\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":289,"href":"https:\/\/www.matvoz.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/283\/revisions\/289"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.matvoz.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=283"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.matvoz.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=283"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.matvoz.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=283"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}