A love letter from 1928

I am sorry, but my knowledge of old English is way bellow the level needed for translating this beautiful letter into its proper form.

<Slovenian language>

Pred vami je pismo, ki ga je fant poslal svoji ljubezni 18.11.1928.

Mila gospica!

Dovolj bodi mojega odlašanja in oprezovanja! Pogum velja! Tako sam sebi prigovarjam, da bi Vam odkrito razodel kar mi je vedno na mislih.
To pismo Vam pišem brez uvoda, odkrito in resnično. Kakor imam navado biti v vsem svojem dejanju in nehanju.
Tudi hočem le na kratko govoriti.
In sicer ta stavek, ki je zame najbolj občutljiv pišem ga res prav s tresočo roko.
Gospodična, presrčno Vas ljubim, sodili bodete sami v bodočnosti. Dozdaj moje serce še ni poznalo ljubezni in srce mi pravi, da bi mi je Vi nevračali.
Odločili bodete v odgovoru, kojega Vas lepo prosim, usoda čutečega človeka.
S tem nočem reči da bi v tej zadevi storili kaj iz usmiljenja, nikakor ne marveč bodite toliko ljubeznjivi, da mi čustva svojega srca tako razkrijete kakoršna so se rodile v njem.

Moje okoliščine so Vam dobro znane. Zato bi bilo odveč, ko bi jih Vam opisoval.
Tudi svojim staršem razodel sem to svojo namero in brez pomisleka so jo odobravali.
Ciko bode Vaš odgovor tak, da bode utešil moje iskrene želje, potem ste me storili najsrečnejšega človeka na svetu. Ako se pa moji ljubezni velecenjena gospica – ne morete odzvati, tedaj sem toliko možaka, da bodem prebil tudi to bolest, če tudi mi bode vse življenje ogrenjeno.

V vašem merodajnem odgovoru naj prevladuje zgolj resnica, ki je zvezana z ljubeznijo, in tako odločite usodo v brezmejni ljubezni.

Vam vedno vdani

</Slovenian language>